Pripravila: mag. Polonca Majcenovič
V terapiji je stres pogosta tema pogovorov, ko klienti želijo stres zmanjšati ali pa, kar se kaže bolj učinkovito, spremeniti odnos do stresa. Včasih ni treba veliko, da se nam stresorji, torej sprožilci, stresa, polagoma sploh ne zdijo več tako problematični ali celo nevarni.
Po takšnem in temu podobnih ocenah stresa, ki jih na spletu sploh ni težko najti, se kar zdrznemo: »Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi stalno imela simptome stresa. Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70-90 % vseh obiskov pri zdravniku.[1]
Za samo pojmovanje stresa, je eno od koristnih prebiranj knjiga Druga stran stresa. Odpre nam drugačne perspektive in ponudi obilje raziskav, ki na različne načine podkrepijo vedenje o moči naših prepričanj.
Kako lahko razmišljamo o stresu? S katerimi trditvami se bolj strinjamo? Avtorica knjige Kelly McGonigal opiše dve miselnosti.
Miselnost št. 1:
- Stres je škodljiv.
- Doživljanje stresa izčrpava mojo vitalnost in slabi moje zdravje.
- Doživljanje stresa hromi mojo učinkovitost in storilnost.
- Doživljanje stresa ovira moje učenje in rast.
- Učinki stresa so negativni, zato se jim je dobro izogibati.
Miselnost št. 2:
- Stres prinaša izboljšanje.
- Doživljanje stresa izboljša mojo učinkovitost in storilnost.
- Doživljanje stresa poveča mojo vitalnost in krepi moje zdravje.
- Doživljanje stresa spodbuja moje učenje in rast.
- Učinki stresa so pozitivni, zato jih je dobro izkoristiti.
Moji odgovori se nagibajo bolj v smer prve miselnosti.
McGonigalova nadaljuje (40-42): »Leta 2014 je 85% Američanov menilo, da stres negativno vpliva na zdravje, družinsko življenje in delo.
Način, kako razmišljamo o stresu, je eno izmed tistih temeljnih prepričanj, ki lahko vpliva na naše zdravje, srečo in uspešnost. Kot bomo videli, naša miselnost o stresu oblikuje vse od čustev, ki jih občutimo v stresni situaciji, do načina, kako se spopadamo s stresnimi dogodki.
Psihologinja Alia Crum je s sodelavci razvila merilo miselnosti o stresu, s katerim ocenjuje poglede ljudi na stres. Raziskava Crumove je pokazala, da so ljudje, ki verjamejo, da stres prinaša izboljšanje, manj depresivni in bolj zadovoljni s svojimi življenji kot tisti, ki verjamejo, da je stres škodljiv. Prvi imajo več energije in manj zdravstvenih težav. Srečnejši so in učinkovitejši pri delu. Imajo drugačen odnos do stresa v svojem življenju, v stresnih situacijah pa prej vidijo izziv kot nepremagljivo težavo. Bolj so prepričani o svoji sposobnosti, da se bodo znali spopasti s takimi izzivi in v težkih okoliščinah lažje najdejo smisel.
Crumova je upoštevala možnost, da je pozitiven pogled na stres lahko posledica posameznikovega lažjega življenja. Življenja ljudi, ki imajo pozitiven odnos do stresa, niso zaščitena pred trpljenjem. Crumova je ugotovila, da je pozitivni pogled na stres koristil ljudem, ne glede na to, ali so bili v danem trenutku pod malo ali veliko stresa, in ne glede na to, kako stresno ali nestresno je bilo njihovo življenje v minulem letu.
Raziskava Crumove nas usmerja na možnost: miselnosti o stresu so tako močne zato, ker vplivajo ne le na to, kako razmišljate, temveč tudi na to, kako delujete.
Kadar menite, da je stres škodljiv, ga razumete kot nekaj, čemur se je dobro izogibati. Občutek stresa postane signal, da morate skušati ubežati stresu ali ga zmanjšati. In zares, ljudje, ki podpirajo miselnost, da je stres škodljiv, prej rečejo, da se s stresom spopadajo tako, se
- Skušajo zamotiti glede vzroka stresa, namesto da bi se z njim spopadli.
- Osredotočajo na to, kako se znebiti svojih občutkov stresa, namesto da bi naslovili vir stresa.
- Zatekajo k alkoholu ali drugim opojnim substancam oziroma zasvojenostim, da bi ubežali stresu.
- Odtegnejo svojo energijo in pozornost vsakemu odnosu, vlogi ali cilju, ki jim povzroča stres.
Nasprotno ljudje, ki verjamejo, da je lahko stres človeku v pomoč, prej rečejo, da se s stresom spopadajo proaktivno. Taki ljudje prej:
- Sprejmejo dejstvo, da se je zares zgodil stresni dogodek.
- Načrtujejo strategijo, kako bi se spopadli z virom stresa.
- Poiščejo pomoč, nasvet ali informacije.
- Naredijo kaj, da bi premagali, odstranili ali spremenili vir stresa.
- Poskušajo najbolje izkoristiti situacijo, jo videti v pozitivni luči ali kot priložnost za rast.
Ti različni načini spopadanja s stresom vodijo k zelo različnim rezultatom. Kadar se odločno spopadete s težavami, namesto da bi se jim skušali izogniti ali jih zanikati, gradite svoje vire za spopadanje s stresnimi izkušnjami. Postanete samozavestnejši v svoji zmožnosti, da se spopadate z življenjskimi preizkušnjami. Zgradite si močno mrežo za socialno podporo. Poskrbite za obvladovanje težav, namesto da bi pustili, da vam uidejo izpod nadzora. Situacije, ki jih ne morete obvladovati, postanejo priložnosti za rast. Na ta način, kot pri mnogih drugih miselnostih, postane prepričanje, da je stres človeku lahko v pomoč, samoizpolnjujoča prerokba.«
Morda je težko samo pomisliti na to, da bi lahko bil stres, ali negativen ali pozitiven, na kakršenkoli način dober za nas. Ali da bi se ga celo dalo izkoristiti sebi v prid? A možnosti raziskovanja svojih prepričanj so neskončne. Enako pa velja za spreminjanje samega sebe v osebo, kakršna si želimo biti.
[1] https://lek.si/sl/skrb-za-zdravje/stres/