Pripravila: Kristina Šumak
V prejšnjem prispevku smo spregovorili o tem, kaj je duševno zdravje, zakaj je pomembno, da ohranjamo dobro psihično počutje in kakšni so opozorilni znaki, ki nam pomagajo pri prepoznavanju težav v duševnem zdravju. V tem prispevku pa smo pripravili izsledke evalvacije, ki smo jo opravili po prvem letu izvajanja programa Specializirana psihosocialna pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju. V Družinskem centru mir smo namreč v letu 2021 začeli z izvajanjem omenjenega programa, ki smo ga oblikovali tako, da bi omogočili individualizirano psihosocialno obravnavo osebam, ki zaradi težav v duševnem zdravju doživljajo stiske in težave na različnih področjih življenja.
Uporabniki programa
V letu 2021 se je v program vključilo 67 oseb, od tega 18 moških in 49 žensk, ki so bili vključeni v kontinuirano psihosocialno obravnavo v trajanju najmanj treh mesecev. Povprečna starost uporabnikov je bila 42 let, pri čemer je bil najmlajši star 18 let, najstarejši pa 77 let.
Ob vključitvi so uporabniki poročali, da se soočajo z naslednjimi težavami v duševnem zdravju, ki jih lahko vidimo v spodnji tabeli.
| Težave v duševnem zdravju | p | |
| Depresija | 47% | |
| Tesnoba | 69% | |
| Stres | 72% | |
| Izgorelost | 25% | |
| Posttravmatska stresna motnja | 3% | |
| Osebnostna motnja | 3% | |
| Drugo: | 44% |
Poleg stresa, tesnobe, depresije in izgorelosti, ki so bile najpogostejše težave v duševnem zdravju uporabnikov, so uporabniki doživljali še naslednje te stiske in težave:
- fizično, psihično in spolno nasilje,
- strah,
- težave v povezavi z ločitvijo (težave v komunikaciji med bivšima partnerjema, onemogočanje stikov itd.),
- obremenjujoči dogodki iz otroštva,
- stiske in težave v povezavi z epidemijo koronavirusa,
- strah pred izgubo in težave pri soočanju z izgubami,
- nihanje razpoloženja,
- težave v odnosih v družini,
- zasvojenost,
- želja poskrbeti zase.
Za spremljanje doseganja ciljev programa izvajamo sprotno evalvacijo obravnave, del evalvacije pa poteka tudi s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki ga uporabniki prostovoljno izpolnijo ob začetku in ob sklepu obravnave. Iz pridobljenih podatkov naredimo analizo, iz katere je razvidno doseganje ciljev programa. Na podlagi analize določimo smernice za izboljšanje programa.
Zadovoljstvo z življenjem
Uporabnike smo ob vstopu in izstopu vprašali, kako so zadovoljni s svojim življenjem. Izkazalo se je, da se je zadovoljstvo uporabnikov po izstopu iz programa bistveno izboljšalo. Ob vstopu je bilo namreč 32 % uporabnikov zelo nezadovoljnih oz. nezadovoljnih z življenjem, 30 % jih je bilo srednje zadovoljnih, 38 % pa jih je bilo zadovoljnih. Ob izstopu pa je bilo 12 % uporabnikov nezadovoljnih z življenjem, 6 % jih je označilo, da niso niti nezadovoljni niti zadovoljni, kar 83 % pa je bilo ob izstopu zadovoljnih oz. zelo zadovoljnih.
Iz analize je jasno razvidno, da so uporabniki ob izstopu iz programa bistveno bolj zadovoljni z življenjem kot pred vključitvijo.
Zadovoljstvo s seboj in odnosi
Ker je pomemben del naših življenj, kako smo zadovoljni sami s seboj in z odnosi, ki jih imamo, so uporabniki ob vključitvi v program in tudi ob izstopu iz programa na vprašalniku odgovarjali na trditve v zvezi z zadovoljstvom s samim seboj in z odnosi, ki jih imajo. Analiza je pokazala, da so imeli uporabniki ob izstopu večji občutek lastne vrednosti, pri sebi so bolje prepoznavali svoje dobre lastnosti, povečalo se je njihovo zavedanje, da lahko stvari opravijo enako dobro kot drugi, bolje so prepoznavali, da obstaja veliko stvari, na katere so lahko ponosni, o sebi so imeli ob izstopu bolj pozitivno mnenje, na splošno so bili ob izstopu bolj zadovoljni s seboj kot ob vstopu, imeli so več spoštovanja do sebe in se doživljali kot koristne. Glede odnosov v družini, v kateri živijo so na vprašalniku pogosteje označevali, da so na splošno bolj zadovoljni z odnosi v družini, prav tako so na splošno bolj zadovoljni z drugimi odnosi, ki jih imajo.
Zaupni odnosi
Ker na dobro počutje človeka v določeni meri vplivajo odnosi, ki jih ima z drugimi ljudmi, smo uporabnike povprašali tudi o osebah, ki so na različne načine pomembne za njih. Izkazalo se je, da zmorejo uporabniki po izstopu iz programa v večji meri poiskati oporo pri soočanju s stiskami in težavami pri bližnjih osebah. Še posebej velika razlika se je pokazala pri iskanju opore pri partnerju (20 % več uporabnikov se je ob izstopu iz programa o svojih stiskah in težavah lahko pogovorilo s partnerjem) in pri sorodnikih (22 % več uporabnikov se lahko v stiskah in težavah obrne na druge sorodnike). Izpostavili bi še iskanje pomoči pri otroku, kjer se je izkazalo, da manj odraslih išče oporo pri otrocih. Ta podatek nam pove, da je uporabnikom obravnava pomagala pri postavljanju pomembnih razmejitev med starševskim in otroškim podsistemom.
Ugotovitve
Evalvacija je pokazala, da so uporabniki zadovoljni s programom in da dosegamo zastavljene cilje. Po izstopu iz programa so uporabniki namreč poročali, da se je njihovo duševno zdravje izboljšalo in da imajo več znanja o svojih stiskah in težavah v duševnem zdravju. Poročajo tudi, da so pridobili nove veščine za aktivno in konstruktivno reševanje stisk in težav, lažje se spoprijemajo z vsakdanjimi življenjskimi obremenitvami in doživljajo manj stigmatizacije. Uporabniki poročajo, da se je njihova samopodoba in samospoštovanje izboljšalo, prav tako se je izboljšalo njihovo zadovoljstvo z življenjem. S pomočjo strokovne obravnave so uspeli preoblikovati vsaj en nefunkcionalni vzorec delovanja v funkcionalnega, imajo manj psihofizičnih simptomov zaradi stisk in težav v duševnem zdravju ter dajo večji prispevek s svojim delom v skupnost. Uporabniki so okrepili tudi svojo podporno socialno mrežo. Za boljšo kvaliteto dela z uporabniki smo sodelovali z mrežo služb na področju duševnega zdravja. Uporabniki so izrazili, da so zadovoljni so z načinom reševanja stisk in težav v programu in da so zadovoljni z doseženimi cilji obravnave.
Sklep
Vsi smo kdaj utrujeni, preobremenjeni in doživljamo stisko, ko stvari ne gredo po načrtih. Če čutite, da bi bilo dobro, da bi se o svoji stiski s kom pogovorili, ne odlašajte in se obrnite na osebo, ki ji lahko zaupate, ali se naročite na strokovno obravnavo pri terapevtu, psihiatru ali drugemu strokovnjaku s področja duševnega zdravja. Po pomoč se lahko obrnete tudi na nas.