Pripravila: mag. Kornelija Ferčak Folnovič
Povezanost med travmo, boleznijo in pomanjkanjem ljubezni do sebe
Človek je celostno bitje. Naše telo, duševnost in čustva so med seboj povezani. Že v preteklosti so zdravniki in znanstveniki s pomočjo raziskav odkrivali, da so čustva globoko vpletena v nastanek bolezni ali vnovično vzpostavljanje zdravja. Njihove ugotovitve takrat niso bile dovolj prepoznane, v današnjem času pa spoznanja o povezanosti med čustvi in telesom dobivajo vse večji pomen in jih ne moremo zanikati.
Naše telo doživlja in se odziva na to, kar čuti. Ko čustva čutimo, prepoznavamo in jih izražamo, bo delovanje v našem telesu uravnoteženo. Ko čustvom ne dovolimo, da bi jih čutili, prepoznali, se uskladiščijo v našem telesu kot energija, ki lahko vodi do bolečine in bolezni. Če se ne znamo, ne zmoremo ali celo nočemo zavestno in direktno soočiti s svojimi čustvi, bo telo spregovorilo s pomočjo različnih simptomov.
Izražanje čustev je odvisno od družinskih odnosov, kulture in družbe v kateri živimo. V družini, ob najbližjih, se učimo, kaj pomenijo čustva in kako jih izražati. Je dovoljeno čutiti jezo, jo izraziti in kako? Lahko jokam, ko sem žalosten ali solze niso dovoljene? Se lahko pogovarjam o strahu ali moram biti vedno pogumen? Poleg vsakdanjih izkušenj, odnosov pa naše doživljanje in čustvovanje zaznamujejo tudi različne stresne situacije, nefunkcionalni družinski odnosi, travmatični dogodki. Dr. Gabor Mate, da travma ni nekaj, kar se nam je zgodilo, ampak nekaj, kar se zgodi v naši notranjosti kot posledica tega, kar se nam je zgodilo. Travma je notranja psihična rana, ki boli in oblikuje naše življenje, vpliva na to, kako živimo odnose, kakšen pomen in smisel damo življenju. Pri travmi gre za izgubo čutenja in za zmanjšano fleksibilnosti v odzivih na okolico, zato nas travma omejuje, da bi živeli polno življenje. Dr. Mate povzema, da ob različnih oblikah nasilja, naraščajočem stresu in osamljenosti zelo malo ljudi odraste povsem brez travm.
Ko doživimo travmo (notranjo psihično rano), lahko ta povzroči, da nekatera neprijetna čustva (jezo, strah, žalost …) potlačimo, disociiramo, potlačena čustva pa povečujejo tveganje za bolezen. Obrambna mehanizma potlačevanje in disociacija nam pomagata čustveno preživeti. Osnovna naloga potlačevanja je, da neprijetna občutja in z njimi povezane vsebine ohranja zunaj zavesti. Disociacija nastopi predvsem ob izrazito stresnih in travmatičnih dogodkih. Navadno se kaže v obliki začasnega odtrganja zavesti od problematičnega, travmatičnega doživljanja, zlasti nevzdržne in preplavljajoče telesne in psihične bolečine, groze in občutka popolne ogroženosti.
Vse več je raziskav, ki potrjujejo, da bolniki, ki zbolijo za različnimi težkimi ali kroničnimi boleznimi potlačijo ali imajo težave z izražanjem določenih čustev, postavljanjem meja itd. V našem telesu, med organi, organskimi sistemi potekajo različni procesi, ki so medseboj povezani. Naša čustva so s kemijskimi procesi v telesu neposredno povezana prek kemijskih snovi, ki imajo pomembno vlogo pri skoraj vseh življenjskih procesih v telesu. Imunski sistem, endokrini sistem, možgani … ne obstajajo ločeni od našega vsakdanjega življenja.
Za to, da se ustrezno in zadovoljivo spoprimemo s svojimi lastnimi občutji, s svojim čustvenim doživljanjem in željami, je pomembna čustvena kompetentnost, ki zahteva:
- zmožnost, da občutimo svoja čustva, da se zavedamo, kdaj doživljamo stres,
- sposobnost izraziti svoja čustva, na asertivni način poskrbeti za svoje potrebe in ohranjati svoje čustvene meje,
- zmožnost razlikovati med psihološkimi odzivi, ki so povezani z doživljanjem v sedanjosti in tistimi, ki se nanašajo na preteklost.
- zavedati se tistih pristnih potreb, ki zahtevajo zadovoljitev ne potlačitev zaradi težnje, bi dobili odobravanje s strani drugih.
Čustvena kompetentnost je mogoča, ko imamo dovolj ljubezni do sebe, ki nam pomaga, da zmoremo v različnih situacijah poskrbeti zase, prepoznati, izraziti, predelati naša čustva, ubesediti potrebe in želje, postaviti meje in reči NE ob pravem času.
Viri:
- Mate, Gabor. 2021. Ko telo reče ne. Skriti stres terja davek. Brežice: Primus.
- Pert, Candace B. 1999. Molecules of Emotion. The Science Behind Mind-Body Medicine. New York: Touchstone Book.
- https://www.psihoterapija-ordinacija.si/osebnost-in-odnosi/slovar-obrambnih-mehanizmov, 7. 2. 2022.