Avtorica: Monika Vuk
V prvem delu prispevka o mejni osebnostni motnji smo opisali motnjo, sprožilce in kako si lahko pomagamo: https://dc-mir.si/2022/mejna-osebnostna-motnja-1-del/. V drugem delu pa se bomo osredotočili na vzroke za nastanek te motnje, ki so nam lahko v pomoč pri prepoznavanju sprožilcev.
Bolj, ko je družina funkcionalna, manjše so možnosti za razvoj duševnih motenj. Funkcionalna družina se razvija na podoben način kot se razvija partnerski odnos, ki ga oba partnerja doživljata kot varen kraj intime, torej kot vir medsebojnega spoštovanja, medsebojne pomoči in naklonjenosti. Spoštovanje pokažemo na način, da upoštevamo, spoštujemo potrebe drug drugega. Pomembno je, da odprto komuniciramo, si zaupamo, izražamo stiske, se razumemo, podpiramo in konstruktivno rešujemo težave.
Če pa partnerski odnos ne nudi dovolj varnosti, si partnerja ne zmoreta pokazati šibke točke, strah in bolečino. Nehote bosta drug pri drugem te občutke spodbujata in povzročata. Partnerja se na tak način ubranita pred ranljivostjo (intimo). Ko pride do takšnega cikla v družini, ko sta torej starša nezmožna odgovoriti na potrebe otrok in potrebe celotne družine (biti razumljen, ljubljen, sprejet, potreba po varnosti, zaščiti …) to povzroči blokade, ki pa se najprej pokažejo v razvoju otrok.
Travma v otroštvu lahko povzroči motnje v psihičnem delovanju. Vpliva na različne prenose v možganih (glutamatergični, serotonergični, dopaminergični in noradrenergični prenos), kar kaže na to, da se mejna osebnostna motnja razvije kot posledica sprememb v več medsebojno delujočih sistemih nevrotransmiterjev. Spremembe v možganih zaznamujejo otrokovo delovanje, doživljanje in čustvovanje ter oblikujejo njegovo osebnostno strukturo. V disfunkcionalni družini se otrok nauči, da stiske in bolečine niso nekaj normalnega.
Raziskave kažejo, da se lahko mejna osebnostna motnja razvije, če nismo dobili potrditve s strani staršev, je bilo veliko prepirov, prisoten je bil kaos, zlorabe ali zanemarjanje. Za to motnjo je značilna predvsem disregulacija čustev, ki se kaže kot povečana čustvena občutljivost, nezmožnost uravnavanja intenzivnih čustvenih odzivov in počasno vračanje na čustveno izhodišče. Posameznika s to motnjo žene močna potreba po zapolnitvi notranje praznine, zato se vsakič znova znajde v težkih odnosih. Novega partnerja zasipa s skrbnostjo in ljubeznijo, potem pa se naenkrat vse spremeni. Odnos postane boleč. Posameznik z mejno osebnostno motnjo se zelo boji, da partner ne bo več ob njem. Če v odnosu niso izpolnjene vse njegove želje, misli, da bo zapuščen in postane jezen, besen, kar pa partnerja odrine vstran od posameznika z mejno osebnostno motnjo. Ti odzivi torej lahko porušijo ves trud za dobro zvezo, a ne izvirajo iz zlobe, temveč iz strahu.
Ena od značilnosti te motnje je črno beli pogled na svet. Ko ni sivih ali mavričnih odtenkov se težko soočamo z dvomi in mešanimi občutki. Neodzivnosti bližnjih ali njihovo drugačno mnenje si lahko razlagamo povsem drugače, kot je bilo mišljeno z njihove strani ter se odzovemo z napadom ali ignoriranjem. Vsako najmanjše nestrinjanje dojemamo kot, da nas bližnji zapuščajo ali nas izdajajo. Posameznik s to motnjo lahko doživi veliko neprijetnih občutkov že, če ne dobi takojšnjega odziva npr. na telefonski klic. Tudi vrednost sebe vidi samo glede na to, kako ga vidijo drugi, koliko ga pohvalijo, koliko pozornosti in naklonjenosti mu namenijo. Če je naša samopodoba odvisna od drugih, potem težko rastemo, težko vidimo, da je dobronamerna kritika ali drugačen pogled na situacijo lahko priložnost, da razvijemo boljšo verzijo sebe.
Tudi genetika in vpliv okolja imata pomembno vlogo pri razvoju te motnje.
Če se zavedamo, kaj nas vznemirja, je to močna varovalka, da lahko ustvarjamo odnose, kjer si ne bomo povzročali še dodatne bolečine. Ko nas preplavijo močna čustva, se imamo možnost ustaviti, razmisliti, kaj se dogaja z mano, kaj doživljam, se umiriti in tudi preveriti, kaj je drugi mislil, kaj mi želi povedati.
Viri:
Cattane, Nadia, Rossi, Roberta, Lanfredi, Mariangela in Annamaria Cattaneo. 2017. Borderline personality disorder and childhood trauma: exploring the affected biological systems and mechanisms. BMC Psychiatry 17, št: 221.
Elliot, Charles H., in Laura L. Smith. 2013. Mejna osebnostna motnja za telebane. Ljubljana: Pasadena.
Kompan Erzar, Katarina Lia. 2003. Skrita moč družine. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut.