Avtorica: Monika Vuk
V prvem delu prispevka o jezi je beseda tekla o tem, da je izražanje jeze povsem normalno in celo koristno, opisala pa sem tudi vedenjske vzorce nezdravega izražanja jeze. Nezdravo izražanje jeze je škodljivo tako za samega posameznika kot tudi za njegovo okolico in lahko privede do resnih življenjskih posledic.
Da bi se posameznik, ki jezo izraža na nezdrav način, lahko spopadel s temi škodljivimi vedenjskimi vzorci, mora poiskati tudi vzrok za svoje vedenje. V nadaljevanju bom opisala možne vzroke za škodljivo vedenje, v tretjem, zadnjem delu prispevka pa tehnike, kako se soočiti z nenadzorovano jezo.
Vsako vedenje, tudi škodljivo izražanje jeze, je odvisno od več faktorjev v življenju posameznika, najpogosteje pa na vedenje vpliva posameznikovo:
- otroštvo in odraščanje,
- pretekle izkušnje,
- trenutne okoliščine.
Bodisi je jeza rezultat dogodkov iz preteklosti bodisi rezultat trenutne situacije, nam lahko razmišljanje o tem, na kakšen način in zakaj si interpretiramo in reagiramo na situacije na določen način, pomaga bolje soočati z našimi čustvi. Takšen način ravnanja nam lahko pomaga tudi najti bolj produktivne strategije za soočanje z jezo.
Otroštvo in odraščanje
Kako se soočamo s čustvi jeze, je velikokrat odvisno od našega odraščanja. Lahko se nam je v času odraščanja dajalo napačna sporočila glede jeze, ki so vplivala na težje obvladovanje le-te v času odraslosti. Primeri:
- Posameznik je odraščal v okolju, kjer je bilo normalno izraziti svojo jezo na agresiven in nasilen način. Tak posameznik se ni mogel naučiti razumeti in upravljati s svojimi občutji jeze. Takšen posameznik ima navadno jezne izbruhe, kadarkoli ni zadovoljen z vedenjem nekoga drugega, ali kadarkoli se znajde v situaciji, ki mu na splošno ne odgovarja.
- Posameznik je odraščal v okolju, kjer se ni bilo dovoljeno pritoževati in je lahko bil kot otrok tudi kaznovan, če je izražal jezo. Takšen posameznik je v otroštvu svojo jezo velikokrat potlačil, kar postane dolgoročna težava, ko posameznik odreagira neprimerno v situacijah, v katerih se ne počuti dovolj udobno. Ti posamezniki so tudi nagnjeni, da jezo obrnejo proti sebi.
- Posameznik je lahko bil priča nenadzorovani jezi svojih staršev in jezo jemlje kot nekaj destruktivnega in grozljivega. Takšen posameznik se boji izražanja svoje lastne jeze in je navadno ne izrazi, ko mu določena situacija vzbudi občutke jeze. Ti neizraženi občutki priplavajo na dan ob kaki drugi situaciji na neprimeren način, to vedenje pa si okolica težko razloži.
Pretekle izkušnje
Če smo v preteklosti doživeli določene situacije, ki so v nas vzbudile jezo, kot so na primer zloraba, travma ali nadlegovanje, pa v teh situacijah nismo mogli varno izraziti svoje jeze, to lahko pomeni, da se še vedno spopadamo s temi občutki jeze v sedanjosti.
Določene situacije nam predstavljajo še poseben izziv in je večja verjetnost, da se v takih situacijah v nas prebudi nekontrolirana jeza. Ti občutki namreč niso rezultat zgolj trenutnega dogajanja, temveč so povezani s preteklimi travmatičnimi izkušnjami.
Če se tega zavemo, se bomo lažje soočili z odzivi na situacije v sedanjosti na varen in manj stresen način.
Trenutne okoliščine
Če se trenutno soočamo z veliko težavami v življenju, se lahko počutimo bolj jezni kot bi se sicer ali pa nas razjezijo povsem nepovezane stvari.
Če se znajdemo v situaciji, ki v nas vzbudi jezo, ampak je ne moremo izraziti direktno, potem bomo verjetno to jezo izrazili v določenih drugih, morda nepovezanih in na videz nepomembnih situacijah. Veliko lahko dami sebi, če se zazremo v sebe in premislimo, kaj je tisto kaj v nas povzroča v danem trenutku neko napetost, kaj me zares vznemirja in premislimo, ali bi bil oziroma ali je bil moj dani odziv na določeno situacijo primeren.
Jeza je velikokrat tudi del žalovanja. Če smo izgubili koga pomembnega v našem življenju, je normalno, da občutimo tudi jezo. Lahko pa se nam je izjemno težko soočiti z vsemi konfliktnimi občutki, ki nas prevevajo. V takšnih primerih se priporoča, da si posameznik poišče strokovno pomoč.
»Ko čutim napetost, se sedaj raje umaknem. Dihalne vaje mi pomagajo kontrolirati jezo. Vidim, da se lažje pogovarjam, ko si vzamem nekaj časa, saj se mi misli zbistrijo in točno vem, kako pogovor poteka, me ne preplavijo občutja.«
Vir: Mind. How to cope with anger. Julij 2018 (pridobljeno 22. novembra 2021).