Prispevek je pripravila mag. s. Polonca Majcenovič. Poslušate ga lahko v podkastu.
V prispevkih o odpornosti Okrepimo svoje telo, Čuječnost in sočutje do sebe. Obremenjujoče izkušnje iz otroštva in Travma in odpornost smo razmišljali in se učili kako okrepiti svoje telo, razvijati čuječnost ter sočuten odnos do sebe. Vse to krepi našo odpornost. Gost petega pogovora v okviru Resilience Summit je bil Shawnom Achorjem.
Bo držala trditev pozitivne psihologije, da se lahko za srečo odločimo? Marsikdo ob omenjanju pozitivne psihologije kar zastriže z ušesi. Naj bo deležna takšnih ali drugačnih kritik, morda lahko najdemo v njej kakšno koristno spoznanje in spodbudo.
Kot prvo poudarimo, da pozitivno razmišljanje in pozitivna psihologija nista enaki. Pozitivno razmišljanje je samopomoč, ki je osnovana na miselnih načinih za doseganje čustveno bolj pozitivnega uma. Bolje se počutimo, kadar mislimo bolj pozitivno, in kadar delujemo iz naših notranjih virov moči. Pozitivno razmišljanje nam pomaga pri soočanju z izzivi, prav tako pri doseganju lastnih in skupnih ciljev.
Je pozitivna psihologija le “utvara in da kaj takšnega ni in ne more biti znanstveno dokazano”? Pozitivna psihologija je za razliko od pozitivnega razmišljanja teorija, podprta z raziskavami, in zato znanstvena veja psihologije. Osredotoča se na vedenja, ki lahko vodijo do optimiziranega uma, pa tudi na miselne vzorce, ki vodijo do bolj funkcionalnih vedenj, podobno kot kognitivno-vedenjska terapija. Toda v primerjavi s slednjo se pozitivna psihologija bolj osredotoča na to, kaj lahko že tako funkcionalnim ljudem še bolje uspeva, kot pa na odpravljanje težav, ki lahko povzročajo težave v življenju. Pozitivna psihologija lahko pomaga ljudem, ki jim gre precej dobro, da jim gre še bolje. Ljudem, ki se soočajo s stresom, pomaga, da postanejo odpornejši proti stresu.
Pozitivna psihologija je dokaj mlada, njen začetek sega v leto 1998. Njen namen je “opogumiti ljudi, da bi odkrivali in negovali karakterne moči, raje kot da bi svoje napore vlagali v popravljanje primanjkljajev”. Pozitivna psihologija poudarja potrebo potem, da bi negativne poglede na življenje spremenili v bolj optimistične zato, da bi izboljšali kakovost svojega življenja.
Kateri so trije stebri pozitivne psihologije?
- Pozitivne izkušnje, kar pomeni raziskovanje zadovoljstva s preteklostjo, sreče v sedanjosti in upanja za prihodnost.
- Pozitivne individualne lastnosti, kar pomeni iskanje moči, kot so sposobnost za ljubezen in za ljubezen do dela, pogum, sočutje, odpornost, ustvarjalnost, radovednost, integriteta, samopoznavanje, zmernost, samonadzor in modrost
- in pozitivne institucije, kar pomeni moči, ki spodbujajo boljše skupnostne značilnosti, kot so pravica, odgovornost, civiliziranost, starševstvo, negovanje, delovna etika, voditeljstvo, skupinsko delo, namen in toleranca.
Martin Seligman, ki velja za začetnika pozitivne psihologije, jo je poskušal razložiti s pomočjo modela PERMA. To je kratica, ki opredeli elemente dobrega počutja,
– pozitivna, prijetna čustva (ang. Positive emotions) ali doživljanje optimizma ter hvaležnosti zaradi preteklosti, zadovoljstva v sedanjem trenutku in upanja v prihodnost;
– angažiranost (nagl. Engagement) oziroma doseganje pretoka s prijetnimi dejavnostmi in hobiji;
– odnosi (angl. Relationships ) s poudarkom na poglobljenih vezeh z družino, prijatelji in znanci – ključen je poudarek na ‘osmišljenih odnosih’;
– pomen (angl. Meaning) videnja in iskanja smisla v življenju, ki nas presega;
– prizadevanje (angl. Accomplishments) za dosežke, cilje in uspehe.
Kje nam lahko pride pozitivna psihologija prav? Izobraževanje, terapija, samopomoč, obvladovanje stresa, težave na delovnem mestu. Kjerkoli lahko motiviramo druge, a tudi sebe, da razumemo svoje osebne moči in jih razvijamo.
V drugem delu prispevka se posvetimo pogovoru s prej omenjenim Shawnom Anchorjem.
Kako to, da veliko uspešnih in sposobnih ljudi ne čuti sreče? Uspeh ni povezan s srečo. Vsak uspeh nas najprej osreči. 80% študentov na Harvardu poroča, da imajo depresijo, 10% jih razmišlja o samomoru. Ljudje, ki so zelo sposobni, lahko izgubijo pomen v življenju. Glede na podatke se ne izide, kadar enačimo da bo večji uspeh pomenil tudi več sreče. Bolj je pomembno kako najdemo pomen in srečo v uspehu.
Osebe, ki so sicer uspešne, in so odporne na nekaterih področjih svojega življenja, lahko čutijo praznino. Nekaj se zgodi, in potem se več ne znajdejo. Kaj pomaga? Lahko smo zelo uspešni, a ne najdemo smisla. Primerjamo se. Preživetje najbolj krepkih, kar je krut sistem, ni več tako pomembno, bolj je pomembno kako se znamo prilagoditi. Svoj uspeh primerjam z drugimi, in kadar so drugi boljši, smo manj srečni. Lahko smo uspešni, a nimamo dobrih odnosov.
Najbolj ranljiv sistem je sistem neodvisnosti, ko smo prepričani, da lahko vse sami, in nikogar ne potrebujemo.
Kakšni so izzivi v naši kulturi? Majhne odločitve vplivajo na srečo. Ne gre toliko za individualne odločitve, povezane so z vsemi drugimi. Naša ustvarjalnost se npr. spremeni glede na osebe, ki so ob nas. Velik vpliv imajo mediji s poplavo novic. Srečo tudi pripisujemo določeni šoli, fakulteti ali službi. Morali bi prepoznati, da lahko vplivamo na dobre odločitve v družbi. Nekateri se krivijo, ker ne morejo zunanjih dogodkov spremeniti zaradi notranje drže. Kako lahko spremenimo nek negativni dogodek? S svojim odzivom.
Bolj, ko se čutimo odporne in je to vse bolj naša drža, bolj smo sposobni soočenj z večjimi izzivi. Poskušamo ustvariti pozitivni imunski sistem, kadar negujemo hvaležnost, molitev, meditacijo, skrb. Na ta način lahko gremo tudi med ljudi, ki so negativni ali trpijo. Zdravnik, ki je sicer zdrav, gre med bolne, ne da bi razmišljal o tem, da bo zbolel. Kadar se počutimo šibke zaradi negativnih kritik, se spomnimo dobrih kritik. Pozornost posvetimo dobremu, kar nas okrepi za soočenje s slabim.
Kakšen pomen imajo ljudje ob nas? Že samo dejstvo, da je nekdo ob nas, spremeni naš pogled na svet. Kadar dovolimo drugim, da so del našega življenja, se naša odpornost poveča. V stiski je najbolje, da začnemo o njej govoriti, in se nehamo truditi biti popolni. Prijatelji nas bodo lahko potem tako podprli. Takoj, ko vemo, da nismo sami, je pot pred nami lažja.
Kaj lahko storimo? Obdamo se z ljudmi, ki nas podpirajo. Kadar jih nimamo, poiščimo ljudi, ob katerih se lahko dobro počutimo, in se z njimi pogovarjamo. Kadar poznamo nekoga, ki je takšen, preživimo z njim več časa. Podpore ljudi, ki so ob nas, se najbolj zavedamo, ko smo v stiski. Ena od raziskav je pokazala, da se nam pot na goro ne zdi tako zahtevna, kadar nekdo ob vznožju te gore stoji ob nas. Drugače je, ko na pot pred seboj zremo sami. Na izzive lažje odgovarjamo, kadar se počutimo z drugimi povezane.
V neki bolnici so npr. uvedli navado, da začnejo delovno izmeno s časom za hvaležnost. Pokazalo se je, da so zaradi tega bolj odporni pri svojem delu.
V raziskavi, ki je vključevala spoznanja nevroznanosti in psihologije, je razsikovalce zanimalo kaj vpliva na “povezan” uspeh, kar pomeni, da ne gre za individualni, ampak skupni uspeh. Za uspešne ljudi je značilno nekaj skupnih lastnosti.
- Smo med ljudmi, ki nam pomagajo. Kdo so ljudje, s katerimi se družimo? Z nekom, ki nam lahko obogati, načrtujemo več skupnega časa. Drugim damo vedeti kdaj potrebujemo pomoč. Nekdo, ki je v zapletenih, negativnih odnosih, morajo zmanjšati vpliv negativnega, in poiskati oporo drugje. Terapevt ali duhovnik ali druga zaupna oseba ne more nadomestiti bližnjih oseb, lahko nas spodbuja, da se povežemo z ljudmi, ki nas podpirajo v vsakdanjem življenju.
Vzemimo si nekaj trenutkov in premislimo kdo so ljudje okrog nas in kakšno podporo nam nudijo?
- Če želimo, da bi nas bližnji podprli pri npr. redni rekreaciji, jim moramo to povedati. Dobro je, da vedo kakšno podporo potrebujemo.
Vzemimo si nekaj trenutkov in premislimo ali dovolj dobro povemo kaj potrebujemo?
- Kadar poveličujemo uspehe drugega, kot npr. napisal si najboljšo knjigo, igral si najbolje, zanikamo uspehe drugih. Na ta način zanikamo uspehe drugih, in morda celo ne damo spodbude, da bi se še izboljšali svoje delo, ker smo že tako najboljši. Takoj, ko to naredimo, izboljšamo svoje okolje.
Vzemimo si nekaj trenutkov in premislimo koliko primerjamo svoje uspehe z uspehi drugih? Znamo ceniti svoje uspehe?
- Branimo se pred napadi. V tako zelo povezanem svetu, v katerem živimo, moramo najti načine kako se braniti pred negativnimi vplivi. Gradimo čustveni imunski sistem. Naši najšibkejši trenutki so, kadar vstajamo in kadar gremo spat. Novic in družbenih medijev v tem času ne prebiramo, in na ta način postavimo okrog sebe ščit.
Vzemimo si nekaj trenutkov in premislimo kaj dobrega naredimo zase, da smo bolj psihično odporni.
- Namesto, da si postavljamo neke cilje, pogledamo kaj smo že dosegli. Svoje uspehe praznujemo.
Vzemimo si nekaj trenutkov in premislimo ali znamo praznovati svoje uspehe in če ne, bi jih morda lahko?
In kaj naj z neprijetnimi čustvi? Sreča ne pomeni, da teh čustev ne doživljamo. Dr. Vanessa Buote o tem pove: “Eno od napačnih razumevanj sreče je, da si ves čas vesel, radosten in zadovoljen, z zmeraj nasmejanim obrazom. Biti srečen in živeti polno življenje pomeni, da sprejemamo dobro in slabo, ter se učimo kako slabo preoblikovati v dobro. Celo raziskave kažejo, da več doživljanja cele palete čustev – prijetnih in neprijetnih, pomeni več telesnega in mentalnega dobrega počutja.”
Viri:
Happiness Isn’t the Absence of Negative Feelings